Latakija (arabsko اللَاذِقِيَّة, al-Lādhiqīyah) je glavno sirsko pristanišče in upravno središče Latakijskega governorata. V antiki je bila znana kot Laodicea ali Laodicaea ad Mare. Mesto je tudi proizvodno središče za sosednja poljedelska naselja in vasi. Leta 2004 je imela 383.786 prebivalcev in bila za Alepom, Damaskom, Homsom in Hamo peto največje mesto v Siriji. Na jugu meji na governorat Tartus, na vzhodu s Hamo in na severu z Idlib.
Četudi je bilo mesto naseljeno že v 2. tisočletju pr. n. št., je bila sodobna Latakija ustanovljena šele v 4. stoletju pr. n. št. med vladavino Selevkidov. Mestu so zatem vladali Rimljani in Bizantinci, za njimi Umajadi in od 8.-10. stoletja Abasidi. Med njihovo vladavino so mesto pogosto napadali Bizantinci, ga občasno osvojili, potem pa so ga ponovno osvajali Arabci, zlasti Fatimidi. Za njimi so mestu vladali Seldžuki, križarji, Ajubidi, Mameluki in Osmani. Po Prvi svetovni vojni je Latakija pripadla Francoskemu mandatu v Siriji, v katerem je leta 1922 postala glavno mesto samostojne Alavitske države. Alavitska država je zatem večkrat razglasila svojo neodvisnost, dokler ni bila leta 1944 dokončno priključena k Siriji.
Podobno kot mnogo drugih selevkidskih mest je tudi Latakija dobila ime po enem od članov vladajoče dinastije. Selevk I. Nikator jo je v čast svoji materi Laodiki poimenoval Laodikeja na obali (grško : Laodikeia é Páralos). Kasneje so ime polatinili v Laodicea ad Mare. Izvirno ime se je ohranilo v arabski obliki kot اللاذقية (al-Ladhiqiyyah). V Osmanskem cesarstvu se je imenovala Lazkiye.
